Kolumna Urške Fartelj o človekovem najboljšem prijatelju.
Google je naš brskalnik. Z njim sicer ne moremo deskati, čeprav smo ga našli na spletu in od tod tudi njegovo ime.
Ena taka res velika kosmata blazina je. Mnogokrat podpora roke na kavču, soplesalec pri tvoji najljubši pesmi, prijatelj na pohodih, počitnicah, detektor luž (vsaki se izogne v velikem loku), strašen ljubitelj mačk, ki ne razume, zakaj ga te ne marajo. In čeprav te ni bilo doma slabi dve minuti, ker si skočil po pošto, te je na vratih tako vesel, da te zaskrbi za njegov kodrasti rep ‒ da mu med mahanjem ne odpade.
Ko kuham in ustvarjam recepte, leži na kavču, z glavo na svoji najljubši rožnati blazini, me vsake toliko krmežljavo pogleda, dvigne debeli smrček, da preveri, če bodo slučajno spet palačinke. Za palačinke je prvi in zadnji v vrsti. Briketi? Ti so dobri samo v sosednjem lokalu, kamor zavije po jutranjem sprehodu, ali v primeru, da mu deca, ki so na poti v vrtec, niso prinesla kakšnega priboljška.
“Goooogeeeel” je zjutraj na sprehodu največkrat slišana beseda. Vsi ga poznajo. Velik kodrav medo za otroke, “bundaš” za starejše, prijatelj, mimo katerega ne moreš, ne da bi z dlanjo zdrsel po njegovi bundi ali mu premetal mehke uhlje. Bitje, ki me je naučilo, kaj pomeni počakati, poslušati, biti potrpežljiv, kdaj se umakniti in se vprašati: Kako, vraga, ljudem uspe dati psa na verigo ali ga postaviti pred vrata?
Članek je bil objavljen v reviji Reader's Digest
Reader's Digest je najbolj brana revija v Evropi in se ponaša s 100-letno tradicijo. Svoje bralce vsak mesec razveseli z raznolikimi članki z vsega sveta in navdihujočimi zgodbami, ki predstavljajo pozitivno plat življenja. Več o reviji >
Izkoristite 15% popust in številne dodatne ugodnosti ob naročilu revije!
